Forgot your password?
Merry Christmas and Happy New Year 2019
Add…
Document Actions
Blog
Primoz Vallant's blog features his articles, audio and video podcasts on how everything we do influences world around us and what we can do to make world a better place for all of us living on it. Comments, discussion, constructive critics and suggestions are welcome.
Gozdni stroj in flagranti
Gozdni stroj na mestu zločina. Album s fotografijami posnetimi 28. in 29.09.2007.
Končno mi je uspelo najti, slikati in posneti videje gozdnega stroja John Deere 1110D na Klopnem vrhu, ki je odgovoren za grozno škodo dokumentirano v mojih prejšnih foto albumih. Sedaj lahko vidite, kako gromozanska je ta zver. Teža 17ton, pri polni obremenitvi naložen z debli celo 29 ton!!! In ta zver naj bi sekala po Pohorju brez škode.
Kot vidite to ni možno, vsepovsod, kjer pride pušča nepopisno opustošenje na zemlji in podrasti, ki jo nato erozija samo še spere v dolino.
Objavljen intervju za Dobro jutro in fotografiji
Brezplačni tednik Dobro jutro je 15.09.2007 objavil, na prvi in deseti strani, intervju z mano o ekoloških problemih Pohorja in 2 moji fotografiji.
Spodaj je celoten članek, objavljeni fotografiji in celotna albuma takrat posnetih fotografij, prispevek vsebuje tudi moje odgovore g. Kranjcu, ki niso bli objavljeni. Povezava na Dobro Jutro http://www.dobrojutro.net.
Temne sence na pljučih Pohorja
Medtem, ko si na pohorskih stezicah nabiramo novo energijo, budnemu očesu ne uide, da srečujemo vedno manj divjadi in da so lepote Pohorja dobile grde brazgotine. V gozdu namreč težki stroji puščajo za seboj opustošenje, vse poti so razrite od motorjev in pogosto v lužah vidimo madeže mineralnih olj za mazanje motornih žag. Kako daleč bo še šlo uničenje Pohorja?
»Če se ne bomo zamislili nad svojim delovanjem in poseganjem v naravo, bo lepota Pohorja v prihodnjih letih izginila,« je uvodoma opozoril strasten ljubitelj narave in rekreacije Primož Vallant. Po Pohorju, na območju med Arehom in Ribniško, hodi za rekreacijo in sprostitev redno vsako soboto in nedeljo že petnajst let. Gre za večinoma odročne, neoznačene poti, stran od množičnega turizma, ljudi in hrupa. »V vseh teh letih sem na Pohorju videl in doživel marsikaj čudovitega, a žal tudi alarmantno slabega. Mariborčani in okoličani Pohorja se sploh ne zavedamo, kakšen neprecenljivi naravni biser imamo in kako je že prizadet. Z njim in celotno naravo zelo slabo ravnamo,« svari Vallant.
Gospodarjenje z gozdovi
V zadnjih letih se je pohod divjega kapitalizma začel odražati tudi na gozdovih Pohorja in pri njihovih upravljavcih. Drevesa na Pohorju padajo kot nikdar prej, ogromne skladovnice lesa so povsod, cena lesa pa še nikoli ni bila tako visoka. Vallant opozarja, da gozdnih gospodarstev in zasebnikov ne zanima nič drugega, kot kratkoročni dobiček: »Včasih je bilo glavno vodilo dolgoročno in skrbno načrtovanje in ravnanje, minimalna škoda ter trajnostni razvoj gozda, danes pa na Pohorju kraljuje gromozanski finski gozdni stroj s prikolico, ki vse pred seboj zmelje in uniči v nekaj minutah med tem ko avtomatično podira drevesa. S svojima gosenicama pušča v gozdu nepopisno opustošenje, kot na kakšnem bojišču. Povzroča široke razrite tankovske sledi, ki so nelogično ena zraven druge, tudi do pet sledi, nesmiselno ena zraven druge in v vsaki do meter globoka jarka.« Na drugi strani pa Martin Krajnc, vodja odseka za divjad in lovstvo pri mariborski območni enoti Zavoda za gozdove zagotavlja, da se večina sečnje gozdnega drevja opravi z motorno žago, les pa da se spravlja s traktorji: »Šele zadnjih par let se pojavljajo ti večji stroji za strojno sečnjo, ki pa nikoli ne bodo prevzeli večjega dela zaradi različnih omejitev, od nagiba do naravovarstvenih omejitev. Alternative motorni žagi ni, je pa pri spravilu, let-ta bi se lahko opravila s konji. Vendar je to tako drago, da kupci, željni poceni pohištva, papirja in drugih izdelkov iz lesa, tega nebi prenesli.« Vallant odgovarja: »Nihče ne nasprotuje motornim žagam in običajnim traktorjem pri spravilu lesa, dokler se spoštujejo naravovarstvene omejitve. Iz mojih fotografij je razvidno, da se te omejitve trenutno ne spoštujejo. Očitno je, da je ta gromozanski gozdni stroj za Pohorje popolnoma neprimeren..«
Onesnaževanje z motornim oljem
Celotno področje Pohorja, kjer se drevesa podirajo z uporabo motornih žag, je onesnaženo z mineralnim motornim oljem, s katerim se ta mažejo. V Sloveniji še ni prepovedana uporaba mineralnih olj za mazanje motornih žag in predpisana izključna uporaba bio-razgradljivih olj, ki v bistveno manjši meri onesnažujejo okolje. »Gozdni delavci nemalokrat v gozdu puščajo celo plastenke mineralnega olja. Pri žaganju in podiranju dreves velike količine tega olja pridejo v okolje, zemljo in vodotoke, onesnaženje pa se kaže kot oljni madeži povsod, kjer se voda ustavi. Zavedati se moramo, da je Pohorje kot velikanska spužva, zaenkrat še neizčrpen vir naše pitne vode, ki je že močno onesnažen,« je pričal Vallant. »Na našem tržišču obstajata obe vrsti olj za mazanje motornih žag, vsako ima svoje prednosti in slabosti, ni pa predpisa, ki bi določal zakonske omejitve. Po načelih delovanja Evropske Unije, mora tisti, ki ljudi omejuje z dražjimi proizvodi, plačati razliko. Mogoča bomo pa kdaj res tako bogati,« je razložil Krajnc. To je samo izgovor, odgovarja Vallant: »Gozdna gospodarstva in lastniki gozdov bi lahko pokazali, kako so odgovorni do okolja, če bi uporabljali samo bio-razgradljiva olja in motorne žage z minimalno porabo olja. Država bi morala sprožiti in plačati raziskavo onesnaženosti z mineralnimi olji in podpreti uporabnike z nižjimi davki za bio-olja in žage, podobno kot počnejo ekološko zavedne države.«
Motorji in motorne sani
Potke in steze na Pohorju nosijo brazgotine, ki nastanejo od vsakodnevne vožnje z motorji in pozimi od vožnje z motornimi sanmi. Ti poleg razruvane zemlje povzročajo hrup, ki straši mnoge živali. »To egoistično izživljanje v naravi je doseglo že takšne razsežnosti, da ni dneva, ko ne bi slišal hrumenja prirezanih dušilcev, videl razritih posledic divjanja, tudi na najbolj odročnih delih Pohorja. To pušča na okolju in živalih nepopravljive posledice, zadnja leta zaradi tega srečujem drastično manj divjadi« je ogorčen Vallant in obenem dodaja, da je vrh vsega to na Pohorju postal velik posel, saj določena podjetja služijo z izposojo teh vozil in jih zanima samo dobiček, zaščita okolja pa jih ne briga. »Posebno pozimi, ob snežni odeji in krošnjah brez listja, je hrup motorjev in motornih sani vzrok za nezaželene migracije divjadi. Hrup motornih sani je v tem času mogoče slišati par kilometrov daleč, praksa voznikov pa je, da se večinoma vozijo ponoči in po brezpotju, kar zopet povzroča nemir v času, ki je živalskemu svetu namenjen za mir. Okrog Lovrenških jezer imamo izredno negativne izkušnje, ko smo spomladi pobirali povožene mrtve ruševce, ki so jih povozile sanke, ker so se ti pred mrazom zakopali v snežno odejo,« je ogorčen Krajnc.
»Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki kaj takšnega še dopušča, navkljub zakonski prepovedi – le redki so namreč tudi kaznovani za svoje neodgovorno početje.« Iz ljubezni do narave in v želji, da bi vsi nekoliko pripomogli k izboljšanju stanja v naravi, se je Vallant odločil napisati peticijo, ki jo bo posredoval pristojnim (http://vallant.biz/campaign/peticija-za-zascito-slovenske-narave/).
Smučarski lobiji
Za konec je potrebno omeniti tudi problem smučarskih prog. »Pohorje je kot naravna vrednota prepuščeno izjemno agresivnemu in tudi finančno močnemu smučarskemu lobiju in če bo šlo tako naprej, ne bo več kaj varovati, ker bo vse uničeno. Ta vidi Pohorje kot strmino, po kateri se bi dalo smučati in s tem veliko zaslužiti, domačini pa bodo ostali praznih rok, celo razlastijo jih lahko zaradi smučarski prog,« je razložil Krajnc. Naj zaključim s paradoksom, na katerega je opozoril Krajnc: »Ponujamo lepote Pohorja, od njih živijo smučišča in hoteli, istočasno pa ti pomagajo pri njegovem uničevanju z organiziranjem nočnih voženj z motornimi sankami od Areha do Kop.« »Da res je in resnično zadnji čas je, da to ustavimo, če ne drugače tudi z civilno neposlušnostjo,« zaključi Vallant.
Besedilo: Tatjana Štelcer
Foto: Primož Vallant
Neverjetno grozna škoda zaradi gozdnega stroja :(
Naravne lepote v okolici Zg. brvi in Peska in grozna ekološka škoda v okolici Peska :(
Prosim pomagajte mi zaščiti te naravne lepote in zaustaviti to uničevanje okolja! Foto albuma posneta 2007-03-18 in 2007-08-20.
Sprehod posnet v zgodnji pomladi 2007v okolici Peska.
S primerjavo zgornega albuma posnetega 2008 in spodnjega posnetega 2007 lahko vidite razlike in obseg učenja okolja.
Dva sprehoda v okolici Peska v Augustu 2007. Okoli Peska sem našel najhujšo škodo do sedaj, povzročil jo je gozdni stroj John deere 1110D. To je nepopisno grozno :(. Resnični obseg je lahko viden samo na mestu samem, fotografije in video ne more pričarat tega dovolj realno. Kdo je lahko tako neodgovoren in neusmiljen do okolja? Odgovor je Zavod za gozdove Maribor. Kdo bo ukrepal in kaznoval odgovorne? Tega delavca bi jaz vrgel iz službe, njegovega šefa pa tudi, da ne govorim o inšpektorjih, agenciji za okolje in okoljskem ministru.
Medved in moja malenkost drugič
Moje drugo in zelo bližnje srečanje z divjim medvedom, grozna ekološka škoda zaradi sečnje in motorjev, med Piklerico and Črnim jezerom. Foto album z dne 29.04.2007.
Kdo je najbolj srečen človek na svetu? HEHEHEHE, vaš vdani :DDDDD. Neverjetno, to je boljše in manj verjetno kot jackpot na lotu. Spet srečal istega medveda, na čisto blizu, na 10 metrov razdalje, iz oči v oči brez niti najmanjšega pretiravanja.
Mislil, da se mi meša, to je res neverjetno :PPPP Kak je to možno, da lahko istega medveda srečam 2x v razmaku dveh dni in na dveh različnih lokacijah, ki sta narazen približno 3 ure moje hoje. No, za medota to itak ni noben blem. Očitno me ma res nekdo ful rad, da se mi takšne želje izpolnjujejo. Sedaj lahko mirno umrem ;)
Blazno težko je opisat, ko doživljaš nekaj takega, srce mi je razbijalo kot noro. Sreča, adrenalin in zdravo spoštovanje te mogočne in čudovite živali. Jasno kot vedno sem zmrznil na mestu, kot vedno ko srečam divjo žival, da jo ne splašim, edini previdni in počasni gibi so bili fotkanje. In on? Radoveden kot hudič, ko sem ga opazil, kak me gleda preko smrečice, je blo za dol past. Najverjetneje sem se režal kot lačni, ki vidi kos kruha. On pa kr mirno hladno začne capljat proti meni. Me gleda, voha, razmišlja kaj bi, a sem mu tak dišal, al je bil tak lačen ;))) On pa še kr rine k meni, pol res ni blo druge, da mu med fotkanjem začnem lepo mirno govorit, kak je luškan, lep oh in ah, da mu nič nočem, da bi pa vseeno bilo boljše, da lepo mirno greva vsak svojo pot :)
No ta preizkušen recept je do sedaj še vedno pomagal, pri vsaki divji živali, večkratno uspešno preverjen pri zelo bližnjih srečanjih z dvijimi svinjami. Tudi tokrat je bilo tako, res da je malo hodil sem in tja in razmišljal kaj naj naredi. Ni pa prekršil moje varnostne cone, tako tud tudi jaz nisem njegove. Lepo je šel okrog mene in odhlačal naprej po markirani poti do Črnega jezera. Jaz pa lepo za njim, ga gledam in takoj GSM v roke in že javljam v dolino, kar sem ravno doživel :) Pol sem na prigovarjanje iz doline odločil da mogoče je le boljše, da ne izzivam sreče in sem ga pustil na miru ter zavil po drugi poti do Črnega jezera.
Klikni na fotografijo, da se odpre fotografija na Picasi ali pa kr zaženi slide show celotnega albuma, ki je takoj pod sliko.
 |
| From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja |
Ful grozna škoda na Piklerici
Vse bi bilo v redu, če ne bi pred tem zasačil motorista ki je ravno divjal po gozdu in ful grozno škodo, ki jo je traktor povzročil med svojim ritjem po strmini Piklerce, da je lahko prišel do dreves, ki so jih posekali. A je to res potrebno, kdaj se bo to končno ustavilo in kdo bo za to odgovarjal. Zavod za gozdove Maribor, inšpektorji, agencija za varovanje okolja, minister za okolje???
 |
| From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja |
 |
| From Bear and horrible logging damage/Medved in grozna škoda zaradi gozdarjenja |
Medved in moja malenkost prvič
Moje prvo srečanje z medvedom med sprehodom med Mašin žago in Lovrenškimi jezeri, ki je ena izmed najlepših lokacij Pohorja, slikano 04.28.2007.
Tukaj je prvi resnični dokaz, da je medved spet na Pohorju po letu 1960. In še srečal in fotografiral sem ga na razdalji petindvajsetih metrov.
Namerno sem bil tiho in nisem tega obešal na veliki zvon do sedaj. Nisem si želel publicitete in nisem hotel, da nastane panika in da se lovci spravijo na medveda. Danes mi je žal očitno bi moral naredit halo, pol se ne bi zgodilo, da bi lovec ubil tistega mladiča in tudi moja akcija bi se lažje začela, ker bi vsi govorilo o tem in o meni.
No nič hudega, na napakah se učimo, bo drugič boljše :) na srečo je to itak drug medved. Upajmo, da se bo za stalno naselil in se veselo razmnoževal :)
Klikni na sliko, da se zažene slide show oz. odpre foto album na Picasi.
