Forgot your password?
Merry Christmas and Happy New Year 2019
Add…
Document Actions
Objavljen intervju za Dobro jutro in fotografiji
Brezplačni tednik Dobro jutro je 15.09.2007 objavil, na prvi in deseti strani, intervju z mano o ekoloških problemih Pohorja in 2 moji fotografiji.
Spodaj je celoten članek, objavljeni fotografiji in celotna albuma takrat posnetih fotografij, prispevek vsebuje tudi moje odgovore g. Kranjcu, ki niso bli objavljeni. Povezava na Dobro Jutro http://www.dobrojutro.net.
Temne sence na pljučih Pohorja
Medtem, ko si na pohorskih stezicah nabiramo novo energijo, budnemu očesu ne uide, da srečujemo vedno manj divjadi in da so lepote Pohorja dobile grde brazgotine. V gozdu namreč težki stroji puščajo za seboj opustošenje, vse poti so razrite od motorjev in pogosto v lužah vidimo madeže mineralnih olj za mazanje motornih žag. Kako daleč bo še šlo uničenje Pohorja?
»Če se ne bomo zamislili nad svojim delovanjem in poseganjem v naravo, bo lepota Pohorja v prihodnjih letih izginila,« je uvodoma opozoril strasten ljubitelj narave in rekreacije Primož Vallant. Po Pohorju, na območju med Arehom in Ribniško, hodi za rekreacijo in sprostitev redno vsako soboto in nedeljo že petnajst let. Gre za večinoma odročne, neoznačene poti, stran od množičnega turizma, ljudi in hrupa. »V vseh teh letih sem na Pohorju videl in doživel marsikaj čudovitega, a žal tudi alarmantno slabega. Mariborčani in okoličani Pohorja se sploh ne zavedamo, kakšen neprecenljivi naravni biser imamo in kako je že prizadet. Z njim in celotno naravo zelo slabo ravnamo,« svari Vallant.
Gospodarjenje z gozdovi
V zadnjih letih se je pohod divjega kapitalizma začel odražati tudi na gozdovih Pohorja in pri njihovih upravljavcih. Drevesa na Pohorju padajo kot nikdar prej, ogromne skladovnice lesa so povsod, cena lesa pa še nikoli ni bila tako visoka. Vallant opozarja, da gozdnih gospodarstev in zasebnikov ne zanima nič drugega, kot kratkoročni dobiček: »Včasih je bilo glavno vodilo dolgoročno in skrbno načrtovanje in ravnanje, minimalna škoda ter trajnostni razvoj gozda, danes pa na Pohorju kraljuje gromozanski finski gozdni stroj s prikolico, ki vse pred seboj zmelje in uniči v nekaj minutah med tem ko avtomatično podira drevesa. S svojima gosenicama pušča v gozdu nepopisno opustošenje, kot na kakšnem bojišču. Povzroča široke razrite tankovske sledi, ki so nelogično ena zraven druge, tudi do pet sledi, nesmiselno ena zraven druge in v vsaki do meter globoka jarka.« Na drugi strani pa Martin Krajnc, vodja odseka za divjad in lovstvo pri mariborski območni enoti Zavoda za gozdove zagotavlja, da se večina sečnje gozdnega drevja opravi z motorno žago, les pa da se spravlja s traktorji: »Šele zadnjih par let se pojavljajo ti večji stroji za strojno sečnjo, ki pa nikoli ne bodo prevzeli večjega dela zaradi različnih omejitev, od nagiba do naravovarstvenih omejitev. Alternative motorni žagi ni, je pa pri spravilu, let-ta bi se lahko opravila s konji. Vendar je to tako drago, da kupci, željni poceni pohištva, papirja in drugih izdelkov iz lesa, tega nebi prenesli.« Vallant odgovarja: »Nihče ne nasprotuje motornim žagam in običajnim traktorjem pri spravilu lesa, dokler se spoštujejo naravovarstvene omejitve. Iz mojih fotografij je razvidno, da se te omejitve trenutno ne spoštujejo. Očitno je, da je ta gromozanski gozdni stroj za Pohorje popolnoma neprimeren..«
Onesnaževanje z motornim oljem
Celotno področje Pohorja, kjer se drevesa podirajo z uporabo motornih žag, je onesnaženo z mineralnim motornim oljem, s katerim se ta mažejo. V Sloveniji še ni prepovedana uporaba mineralnih olj za mazanje motornih žag in predpisana izključna uporaba bio-razgradljivih olj, ki v bistveno manjši meri onesnažujejo okolje. »Gozdni delavci nemalokrat v gozdu puščajo celo plastenke mineralnega olja. Pri žaganju in podiranju dreves velike količine tega olja pridejo v okolje, zemljo in vodotoke, onesnaženje pa se kaže kot oljni madeži povsod, kjer se voda ustavi. Zavedati se moramo, da je Pohorje kot velikanska spužva, zaenkrat še neizčrpen vir naše pitne vode, ki je že močno onesnažen,« je pričal Vallant. »Na našem tržišču obstajata obe vrsti olj za mazanje motornih žag, vsako ima svoje prednosti in slabosti, ni pa predpisa, ki bi določal zakonske omejitve. Po načelih delovanja Evropske Unije, mora tisti, ki ljudi omejuje z dražjimi proizvodi, plačati razliko. Mogoča bomo pa kdaj res tako bogati,« je razložil Krajnc. To je samo izgovor, odgovarja Vallant: »Gozdna gospodarstva in lastniki gozdov bi lahko pokazali, kako so odgovorni do okolja, če bi uporabljali samo bio-razgradljiva olja in motorne žage z minimalno porabo olja. Država bi morala sprožiti in plačati raziskavo onesnaženosti z mineralnimi olji in podpreti uporabnike z nižjimi davki za bio-olja in žage, podobno kot počnejo ekološko zavedne države.«
Motorji in motorne sani
Potke in steze na Pohorju nosijo brazgotine, ki nastanejo od vsakodnevne vožnje z motorji in pozimi od vožnje z motornimi sanmi. Ti poleg razruvane zemlje povzročajo hrup, ki straši mnoge živali. »To egoistično izživljanje v naravi je doseglo že takšne razsežnosti, da ni dneva, ko ne bi slišal hrumenja prirezanih dušilcev, videl razritih posledic divjanja, tudi na najbolj odročnih delih Pohorja. To pušča na okolju in živalih nepopravljive posledice, zadnja leta zaradi tega srečujem drastično manj divjadi« je ogorčen Vallant in obenem dodaja, da je vrh vsega to na Pohorju postal velik posel, saj določena podjetja služijo z izposojo teh vozil in jih zanima samo dobiček, zaščita okolja pa jih ne briga. »Posebno pozimi, ob snežni odeji in krošnjah brez listja, je hrup motorjev in motornih sani vzrok za nezaželene migracije divjadi. Hrup motornih sani je v tem času mogoče slišati par kilometrov daleč, praksa voznikov pa je, da se večinoma vozijo ponoči in po brezpotju, kar zopet povzroča nemir v času, ki je živalskemu svetu namenjen za mir. Okrog Lovrenških jezer imamo izredno negativne izkušnje, ko smo spomladi pobirali povožene mrtve ruševce, ki so jih povozile sanke, ker so se ti pred mrazom zakopali v snežno odejo,« je ogorčen Krajnc.
»Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki kaj takšnega še dopušča, navkljub zakonski prepovedi – le redki so namreč tudi kaznovani za svoje neodgovorno početje.« Iz ljubezni do narave in v želji, da bi vsi nekoliko pripomogli k izboljšanju stanja v naravi, se je Vallant odločil napisati peticijo, ki jo bo posredoval pristojnim (http://vallant.biz/campaign/peticija-za-zascito-slovenske-narave/).
Smučarski lobiji
Za konec je potrebno omeniti tudi problem smučarskih prog. »Pohorje je kot naravna vrednota prepuščeno izjemno agresivnemu in tudi finančno močnemu smučarskemu lobiju in če bo šlo tako naprej, ne bo več kaj varovati, ker bo vse uničeno. Ta vidi Pohorje kot strmino, po kateri se bi dalo smučati in s tem veliko zaslužiti, domačini pa bodo ostali praznih rok, celo razlastijo jih lahko zaradi smučarski prog,« je razložil Krajnc. Naj zaključim s paradoksom, na katerega je opozoril Krajnc: »Ponujamo lepote Pohorja, od njih živijo smučišča in hoteli, istočasno pa ti pomagajo pri njegovem uničevanju z organiziranjem nočnih voženj z motornimi sankami od Areha do Kop.« »Da res je in resnično zadnji čas je, da to ustavimo, če ne drugače tudi z civilno neposlušnostjo,« zaključi Vallant.
Besedilo: Tatjana Štelcer
Foto: Primož Vallant
