Forgot your password?
Merry Christmas and Happy New Year 2019
Add…
Document Actions
Blog
Primoz Vallant's blog features his articles, audio and video podcasts on how everything we do influences world around us and what we can do to make world a better place for all of us living on it. Comments, discussion, constructive critics and suggestions are welcome.
Large scale logging at Travni vrh/Obsežna sečnja pri Travnem vrhu
Large scale logging financed by the EU and the Slovenian government/Obsežna sečnja financirana s strani EU in slovenske vlade
Garbage at Črno jezero and large scale logging at Travni vrh financed by the EU and the Slovenian government/ Smeti pri Črnem jezeru in zelo obsežna sečnja pri Travnem vrhu nad Šumikom financirana s strani EU in slovenske vlade
European Union & Slovenia are financing destroyment of Pohorje/Evropska unija in Slovenija financirata uničevanje Pohorja
See for what and where your's and EU's money is going./Poglejte kam in zakaj gre vaš in EU denar.
EU commission and Slovenia's government are financing and supporting Gozdno Gospodarstvo Maribor and their logging machines which are destroying nature all over Pohorje and causing unrepairable ecological damage./
Komisija evropske unije in slovenska vlada financirata in podpirata uničevanje Pohorske narave z gozdarskimi stroji, ki so last Gozdnega Gospodarstva Maribor in povzročajo nepopravljivo ekološko škodo
Večer objavil moje izjave in fotografije glede sečnje
V sredo 14. oktobra 2009 je Večer objavil moje odgovore in fotografije na vprašanja novinarke Mateje Pačnik glede sečnje na Pohorju
Tukaj so moji odgovori novinarki Večera Mateji Pačnik na njena vprašanja in avtorizirani popravki. Sledi celotno besedilo članka in link do njega na Večeru. Na koncu pa je še moj komentarji z odgovori na podane izjave. Pozoren bralec bo opazil majhne razlike med avtoriziranim in objavljenim.
Mail z avtoriziranim tekstom
Pozdravljena,
Hvala, da ste mi poslali izjave v avtorizacijo, je kr nekaj nesporazumov in napak. Škoda, da je od vsega tako malo ostalo. Upam, da boste ostanek čim prej objavili ob kakšni drugi priložnosti. Moj pravi naziv je neodvisni svetovalec in naravovarstvenik. Sem opravil tudi šolanje za prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika, vendar to šolanje še ni čisto zaključeno, ker država in Občina Ruše nista opravila svojega dela do konca in tudi uradno nam še niso podelili tega naziva, imamo samo potrdila o opravljenem izobraževanju.
Tukaj je avtoriziran tekst:
"Končni kupec kakovostnega pohorskega lesa so Avstrijci. Nekvaliteten les, prizadet od podlubnikov pa kupijo Italijani, ki ga uporabijo za palete," pove Primož Vallant.
"Leta 2004 se pri sečnji začelo na neprimernem terenu, ob nepravem času in na naroben način redno uporabljati traktorje, leta 2006 sta sledila gozdna stroja in ustvarjati nove vlake, eno zraven druge (zaradi težke prehodnosti tudi do pet naenkrat). Kreiranje tankovskih poligonov poteka v državnih gozdovih na popolnoma neprimernih težko prehodnih tleh, na tleh brez nosilnosti, na močvirnatih, vlažnih delih Pohorja. Začelo se je v bližini Osankarice SZ v smeri Dedičevega vrh ali na zelo strmih legah na pol poti med Šumikom in Osankarico. S tem so nastale nepopravljive brazgotine. Zemlja, humus, podrast, ki so osnova gozda in življenjski prostor neštetih rastlin in živali, ki je nastajal mnoga tisočletja, je nepopravljivo izgubljen. Večinoma je opustošenje tako hudo, da je ena vlaka uporabna samo za eno ali dve vožnji. Potem stroja že rijeta po svojih podvozjih, ne moreta več napredovati in tako je treba vrezati novo vlako znova in znova, razen če je ta že tako uničena, da sega do skal. Namesto, da bi se s takim načinom dela prenehalo, se je to početje okrepilo in razširilo dobesedno na celotno Pohorje."
"Ko hodiš po Pohorju se neprestano spotikaš ob veje, saj ležijo povsod, kjer so sekali in so bile odrezane. Že človek ima težave s hojo po taki površini, kako je šele z divjadjo. Pod razmetanimi vejami nič ne raste, saj veje in iglice preprečujejo dostop sončnim žarkom in zadušijo vse, kar je pod njimi in v bližini. Veje potrebujejo veliko časa, da se popolnoma razgradijo, to traja 15 do 20 let. Gozdarji z uporabo gozdnih strojev opravičujejo to, da vej ni treba zložiti na kup, saj jih stroj povozi in stisne v zemljo, pa tega tako nikjer ne počno. Paradoks je, da gozdni stoj naj ne bi poškodoval tal, kako lahko potem stisne veje dovolj globoko v zemljo?"
"Po sečnji se celoten gozd spremeni v tankovski poligon, ki ga erozija poglobi v par padavinah, ostanejo na gosto nametane tri metre široke vlake vrezane več kot meter globoko, mlake vode in blata ter gozdne ceste zasute z zemljo, ki priteče po teh vlakah in je na poti v dolino. Erozija zelo hitro napreduje do trdne skale, dostikrat je dovolj samo en naliv. Uničene vlake se zaradi erozije hitro poglabljajo in povsod, kjer je nagib vsaj minimalen segajo že zelo globoko ali do skal. Pohorje je iz dežele tisočih potočkov postalo dežela tisočih uničenih vlak."
Upam, da bo sedaj v redu in da ni predolgo. Najlepša hvala za vaš trud in potrpežljivost.
Lep pozdrav,
Primož Vallant
Besedilo celotnega članka v Večeru http://www.vecer.com/clanek2009101405477164:
"Tankovski poligoni" na Pohorju
Posekana drevesa, veje, ki ležijo povsod, mrtve mlake, polne blata, razrita zemlja, ki čaka, da jo prvi naliv odplakne v dolino. Ali Pohorje dovolj varujemo in kako gospodarimo z njegovim naravnim bogastvom?
Več kot dve tretjini površine Pohorja pokrivajo gozdovi. Pohorje je posebno zaradi silikatne geološke podlage, obsežnih sklenjenih gorskih gozdov na kisli podlagi, dobro ohranjenih visokih barij, sekundarnih travišč (planje) ter zaradi številnih gorskih povirjev in potokov. Tukaj najdemo tudi izjemno pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) se zavedajo pomembnosti Pohorja kot ekosistema in bogate shrambe lesa. "Stanje gozda na Pohorju je vedno bolj ugodno. Lesna zaloga v pohorskih gozdovih se je v zadnjih štirih desetletjih precej povečala, prav tako se je povečal prirastek. Tudi struktura lesne zaloge v gozdovih se je izboljšala, povečal se je delež debelega drevja in listavcev. Stanje pohorskega gozda in njegov razvoj ugodno vplivata na ekologijo celotnega Pohorja."
Načrti zavoda za gozdove določajo lastnikom gozdov najvišji možni posek in potrebna gozdnogojitvena in varstvena dela. Skupni letni najvišji možni posek znaša približno 60 odstotkov prirastka. Predvideno je, da bo z nacionalnim gozdnim programom posek narasel do 75 odstotkov prirastka. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnih gozdovih, ki jih je po površini dobra petina, sečnja poteka po načrtih. V zasebnih gozdovih pa višina sečnje zaostaja za načrtovanim najvišjim možnim posekom.
Kdo in kako seka v pohorskih gozdovih?
Gozdno gospodarstvo Maribor d.d. ima koncesijo za izvajanje sečnje v državnih gozdovih. V njih mesečno poseka povprečno 10.300 kubičnih metrov dreves. Edvard Goričan iz gozdnega gospodarstva razlaga: "V strukturi označitve dreves po drevesnih vrstah je več kot polovica iglavcev, preostalo so listavci. Med drevesnimi vrstami je največ smreke, dobri dve tretjini bukve in slaba desetina jelke. Delež sečenj zaradi ujm in bolezni bo v letu 2009 v državnih gozdovih na našem območju dosegel 20 odstotkov skupno posekane lesne mase."
85 odstotkov poseka izvedejo sekači z motornimi žagami. Zadnja tri leta so pričeli uvajati strojno sečnjo, ki je zaradi naravnih sestojnih in okoljevarstvenih pogojev prostorsko omejena. Zato ne pričakujejo, da bo njen delež presegel 20 odstotkov. Stroji za sečnjo so prilagojeni predvsem za iglavce v razvojnem stadiju drogovnjaka in mlajšega debeljaka. Goričan pravi, da uporaba strojev ni ekološko vprašljiva, saj "jih morajo upravljati strojniki, ki so ekološko ozaveščeni. Delo mora biti ustrezno načrtovano in organizirano, upoštevati pa je treba tudi trenutne razmere (vremenske in talne). Sečišča, primerna za strojno sečnjo, se določajo individualno, včasih samo del posameznega delovišča."
Goričan opiše, kako poteka sečnja s strojema. "Strojna sečnja poteka v dveh delih. Stroj drevo poseka, oklesti veje, ga razreže in debla zloži ob transportno pot. Veje praviloma polaga pod sabo tako, da jih povozi in s tem poveča nosilnost tal, veje pa toliko poškoduje, da ni nevarnosti širjenja podlubnikov. Za njim po isti poti, ki je vnaprej določena, drugi stroj debla naloži na nakladalni prostor in jih odpelje do utrjene prometnice."
"Končni kupec kakovostnega pohorskega lesa so Avstrijci. Nekvaliteten les, prizadet od podlubnikov, pa kupijo Italijani, ki ga uporabijo za palete??," pove Primož Vallant, neodvisni svetovalec in naravovarstvenik.
"Resnica o sečnji je drugačna"
Vallant trdi, da je resnica o sečnji drugačna. "Leta 2004 se je pri sečnji začelo na neprimernem terenu, ob nepravem času in na napačen način redno uporabljati traktorje. Leta 2006 so pripeljali gozdna stroja; ustvarjati so začeli nove vlake, eno zraven druge (zaradi težke prehodnosti tudi do pet naenkrat). Kreiranje 'tankovskih poligonov' poteka v državnih gozdovih na popolnoma neprimernih težko prehodnih tleh, na tleh brez nosilnosti, na močvirnatih, vlažnih delih Pohorja. Začelo se je v bližini Osankarice, severozahodno v smeri Dedičevega vrha; ali na zelo strmih legah na pol poti med Šumikom in Osankarico. S tem so nastale nepopravljive brazgotine. Zemlja, humus, podrast so osnova gozda in življenjski prostor neštetih rastlin in živali. Humus, ki je nastajal mnoga tisočletja, je nepopravljivo izgubljen. Večinoma je opustošenje tako hudo, da je ena vlaka uporabna samo za eno ali dve vožnji. Potem stroja že rijeta po svojih podvozjih, ne moreta več napredovati in tako je treba vrezati novo vlako. Znova in znova, razen če je ta že tako uničena, da sega do skal. Namesto da bi se tak način dela opustil, se je to početje okrepilo in razširilo dobesedno na celotno Pohorje."
Vallant opozarja tudi na nepospravljene veje, ki ostanejo v gozdovih po sečnji. "Ko hodiš po Pohorju, se neprestano spotikaš ob veje, saj ležijo povsod, kjer so sekali in so bile odrezane. Že človek ima težave s hojo po taki površini, kako je šele z divjadjo. Pod razmetanimi vejami nič ne raste, saj veje in iglice preprečujejo dostop sončnim žarkom in zadušijo vse, kar je pod njimi in v bližini. Veje potrebujejo veliko časa, da se popolnoma razgradijo. To traja 15 do 20 let. Gozdarji z uporabo gozdnih strojev opravičujejo to, da vej ni treba zložiti na kup, saj jih stroj povozi in stisne v zemljo. Pa tako tega nikjer ne počno. Paradoks je trditev, da gozdni stroj naj ne bi poškodoval tal. Kako lahko potem stisne veje dovolj globoko v zemljo?"
"Po sečnji se ves gozd spremeni v tankovski poligon, ki ga erozija odplakne ob prvih padavinah. Ostanejo na gosto nametane trimetrske vlake, vrezane do skal, jezera in mlake blata. Ter gozdne ceste, zasute z zemljo, ki priteče po teh vlakah in je na poti v dolino. Erozija zelo hitro napreduje do trdne skale. Dostikrat je dovolj samo en naliv. Uničene vlake se zaradi erozije poglabljajo in povsod, kjer je nagib minimalen, segajo že zelo globoko. Pohorje postaja dežela tisočih potočkov," tako Vallant opisuje posledice, ki ostanejo po sečnji.
Inšpektorji so na delu
Gozdarska inšpekcija, trije inšpektorji so odgovorni za nadzor na Pohorju, je v letu 2008 na območju mariborskega gozdnega gospodarstva izdala 24 odločb in naložila plačilo globe v vrednosti 12.435 evrov. Bojan Vomer, direktor gozdarske inšpekcije, pravi, da se število kršitev na Pohorju ne razlikuje veliko od drugih regij in prav tako je tudi sečnja v mejah povprečja.
Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice ostaja v slovenskih gozdovih letno štiri milijone kubičnih metrov lesa. To pomeni 500 litrov kurilnega olja na prebivalca. Neizkoriščenje tega vira je ogromna izguba za domače gospodarstvo in velik strošek države za nakup energentov namesto tistih, ki rastejo doma in ne bi obremenjevali okolja. Ob večji rabi lesa se morata povečati tudi predelava lesa in zamenjava okolju neprijaznih materialov, kakršni so aluminij, jeklo in plastika, z lesom, ki namesto da bi ob proizvodnji povzročil izpuste, v izdelkih skladišči CO2.
Idealen gozd
Mihael Koprivnikar iz Kmetijsko-gozdarske zbornice razlaga, kakšen je najboljši gozd: "Naravovarstveniki imajo pogosto napačno predstavo, da je najboljši gozd tisti, v katerem se ne gospodari ali manj intenzivno gospodari. Številni primeri doma in v tujini so pokazali nasprotno. Gozd, za katerega se ne skrbi dovolj, je hitreje podvržen raznim boleznim. Takšen gozd ne povečuje več skladiščenja CO2, saj začnejo mrtva drevesa trohneti in ponovno izpuščati CO2."
Moj komentar z odgovori na podane izjave
Ker sem samo odgovarjal na vprašanja novinarke in ne na zgornje izjave, so tukaj moji odgovori na njihove trditve:
Trditev Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) absolutno ne drži. Stanje na Pohorju je katastrofalno in se poslabšuje iz dneva v dan. Res je samo, da se je prirastek v prejšnjih letih povečal in malo izboljšala struktura gozda, vendar s sečnjo in z načinom kako se to izvaja v zadnjih 3 letih, se je vse to izničilo in uničilo. Polek tega pa podlubniki neustavljivo in vedno hitreje plešejo svoj uničevalni ples.
Izjava g. Edvarda Goričana iz Gozdnega gospodarstva Maribor ne drži, resnica je obratna. Razen letošnjega leta, ko so na par lokacijah uporabili ročno sečnjo in traktor na 90% površine planote Pohorja vsakodnevno uporabljajo gozdne stroje. Način in čas strojne sečnje, ki se uporablja zadnja 3 leta pa povsod definitivno pušča nepopravljive in katastrofalne posledice. O ekološki ozaveščenosti strojnikov in vseh ostalih vpletenih pa govorijo trdni argumenti, moji videi, fotografije in opažanja.
Izjave Bojana Vomerja, Gozdarska inšpekcija, absolutno ne držijo. Nadzora in kazni je premalo glede na dejansko dogajanje in stanje. Ravno zaradi slabega nadzora in kaznovanja pa imamo takšno katastrofalno stanje.
In če kmetijsko Gospodarska zbornica zagovarja tako obsežno sečnjo, na takšen način in uporabo lesa za kurjenje, ne glede na posledice, ki jih to pušča v naravi. To samo pomeni, da je profit redkih posameznikov, ne glede na posledice, bolj važen, kot vse drugo. Nam, naravi in divjim živalim pa ostanejo samo strašne nepopravljive posledice in škoda.
Od kdaj je pa gospodarsko do skrajnosti zlorabljen in izkoriščen gozd, mimogrede v zaščitenem območju Nature 2000 in bodočem Naravnem parku Pohorje, ki zgleda kot njiva, boljši od naravnega gozda ali pragozda, je pa jasno samo gospodom, ki to trdijo. Ker vsak neodvisni biolog in posameznik vam bo povedal in dokazal, da to kar počnete je katastrofa.
Pozivam vse vpletene, da v prisotnosti novinarjev na dejanskih lokacijah, kjer se izvaja sečna in opustošenje, preverimo in z argumenti dokažemo, kdo govori resnico. Vsak trenutek sem pripravljen peljati vpletene in medije na navedene lokacije na Pohorju. Vsak si pa tudi lahko pogleda moje videe, fotografije in prispevke v blogu na moji spletni strani www.vallant.biz,ki so dovolj zgovorni, v arhivu pa mam podobnih na tisoče iz celotnega Pohorja. Vsi, ki sami hodijo Pohorju in to videvajo pa to itak že vejo, so pa na žalost tiho.
Primož Vallant
Vallant.biz
Pohorje eko vodene ture v naravi, sledenje & foto lov™, inovativno svetovanje, predavanja, storitve & projekti
@Ips typographus
Čeprav imate na koncu nekaj dobrih in pohvalnih prebliskov. Strojna sečnja je največji zločin, ki se dogaja v gozdu. In je absolutno nepotrebna. Zakaj? Ker ves ta posekan les iz Pohorja, ni potreben in se ne uporablja v Sloveniji temveč se za mali denar prodaja v Avstrijo, prizadetega od lubadarja pa v Italijo. Tisto kar se ga res rabi, pa se lahko seka in spravlja s traktorji pozimi Januarja in Februarja ob minimalni škodi, kot so delali naši predniki, so že vedeli zakaj tak.
Zaradi nedejavnosti gozdarjev v preteklosti smo končno začeli dobivati naravne gozdove na Pohorju, sedaj v par letih pa smo to vse uničili. Ali pa bedarija, da se ga uporablja za prodajo za kurjenje. Jasno nimam nič proti osebni porabi, samo ko to postane posel je pa hudič. Dobičke iz državnih gozdov pa v žep spravlja nekaj redkih pogoltnih posameznikov, škoda in posledice pa se socializirajo vsem ostalim. To so preverjena in dokazana dejstva.
Enako je neresnica, da ni tak hudo glede obsega sečnje in škode. Jaz sem vsak vikend na Pohorju, in to na celotni površini med Žigartovim vrhom, Šumikom, Klopnim vrhom, Lovrenškimi jezeri in Tremi kralji, skoraj ni kvadratnega metra, ki ga v mescu ali dveh ne vidim vsaj enkrat. Najverjetneje sem edini, ki je tako pogosto na tem celotnem področju. In celotno to območje je zmasakrirano hujše kot tankovski poligon in vsak dan se dela nova strašna škoda. Tako rekoč več ne moreš 5 minut hodit, ne da bi vsaj enkrat videl opustošenje.
Če bi se potrudili in preverjali dejstva, ne bi govorili takšnih neumnosti, da so strojna sečnja in sečnja na splošno neizbežna. To so že stokrat izrečene in dokazane zadeve. Samo eni ali ne vidite dejstev ali jih pa nočete videt. Če vidite majhen del Pohorja ali hodite po markiranih poteh, ne vidite tega kar jaz. Sicer pa če bi se vsaj malo potrudili in pogledali moje fotografije in videe, bi verjeli kaj govorim.
Tudi je zanimivo, da ni nobene reakcije na moj poziv, da gremo vpleteni v spremstvu novinarjev na same lokacije pogledat kaj se dogaja in kdo govori resnico in kdo ne. To govori dovolj samo po sebi. Ali čakajo, da bojo zakrili škodo, kot takrat ko sem pred 2 letoma peljal ljudi iz Pekarne gledat kaj se dogaja blizu Peska.
Pritrjevat takim eklatantnim neresnicam, kot so jih izrekli vpleteni zgoraj v članku, je enako njihovemu početju. Imam občutek, da ste sam eden teh, ki živi od izkoriščanja gozda, ne? Čas je, spremenimo svoje obnašanje in način življenja. Ne more večno it na račun narave, divjih živali in nedolžnih ljudi. Ker drugače si bomo prežagali vejo na kateri sedimo, dejansko se to že dogaja in smo tik pred tem da pademo na zelo trda tla.
Tako, da Maribor, okoličani Pohorja, Slovenija, vsi dobri in pošteni ljudje, ki še imate etične in moralne norme, zbudite se, naredite vse kar je potrebno, da se to ustavi, drugače bo prepozno!!! Za začetek podpišite peticijo na mojih spletnih straneh.
Primož Vallant
Vallant.biz
Pohorje eko vodene ture v naravi, sledenje & foto lov™, inovativno svetovanje, predavanja, storitve & projekti
Video of Catastrophic damage by forest machine at Osankarica/Video katastrofalne škode gozdnega stroja pri Osankarici
Video of Catastrophic damage by forest machine at Osankarica/Video katastrofalne škode gozdnega stroja pri Osankarici
Prizadeti borovci na Lovrenških jezerih
Photos of badly affected pine trees at Lovreška jezera on Pohorje/Fotografije hudo prizadetih pritlikavih borovcev na Lovrenških jezerih na Pohorju
